Kamnolom – Sestava kamnoloma

Kamnolom Klance

Kamnolom leži približno 150 m od zahodnega roba vasi Klance, v jugozahodnem pobočju hriba Stražišče (813 m) ter severno od ceste Goričice – Klance – Križ, po kateri je tudi dostop v kamnolom. Teren je pretežno gozdnat, proti zahodu-severozahodu so tudi travnate površine. Vidljivost kamnoloma je samo v lokalnem okolju.

Kamnolom Klance

Kamnolom tehničnega kamna gradi dolomit zgornjetriasne starosti, ki se vleče od Cerkniškega jezera na severozahodu do Loškega polja na jugovzhodu. Proti severu je v normalnem geološkem kontaktu z mlajšimi sedimenti – dolomitom srednjejurske starosti, na jugozahodu pa ga Idrijski prelom loči od apnencev zgornjejurske starosti.

Kamnolom Klance

 Površinski kop je v ozkem pasu dolomita zgornjetriasne starosti. Dolomit je siv do svetlo siv, z vmesnimi temno sivimi stromatolitnimi pasovi, ki vpadajo proti severozahodu po kotom 10° do 15°. Zaradi neposredne bližine Idrijskega preloma je dokaj pretrt in razlomljen.

Kamnolom Klance

Kamnolom sestavlja kamnina pretežno homogene sestave. Debelina humusnega pokrova je do 0,8 m, povprečno pa okoli 0,4 m.

Kamnolom Klance

Na območju Slovenije so nahajališča tehničnega kamna ali dolomita nastala predvsem v mezozoiku, v obdobju spodnjega, srednjega in zgornjega triasa ter jure in krede (Dozet & Buser 2009). Mezozojske kamnine gradijo okoli 45,5 % površja Slovenije. Zaradi rudnih nahajališč živega srebra, svinca, cinka, boksita in nahajališč nekovin imajo ti skladi velik pomen. Med njimi so najbolj razširjene triasne (23,1 %), sledijo kredne (14 %), najmanj pa je jurskih (8,2 %) plasti. Od vseh kamnin triasne starosti je dolomit najbolj pogost.

Tehnični kamen pridobiva Gredin Markovec d.o.o., Gradbeno in transportno podjetje, ki ponuja pester sortiment mineralnih agregatov.

Comments are closed